Pri svojem delu srečam veliko mladostnikov, ki se srečujejo s takšnimi in drugačnimi stiskami in težavami. Najpogostejše med njimi so: Komunikacija; tako s starši, kakor tudi vrstniki, samodestruktivno in/ali samomorilno razmišljanje in/ali vedenje, nizka samopodoba in nizka samozavest, soočanje s stresom in čustvi. KOMUNIKACIJA MED STARŠI IN MLADOSTNIKOM Povsem običajno je, da je v mladostništvu […]
Skrb za duševno zdravje naj bo dosledna in s pomočjo majhnih korakov. Skrb za duševno zdravje naj bo del vsakdanjika. Stvari, ki vas bremenijo, skušajte reševati sproti; s pogovorom z bližnjo osebo ali s strokovnjakom. Počnite čim več stvari, ki vas veselijo in v katerih uživate. Dovolite si čas zase in ga preživite/izkoristite kvalitetno. Obdajte
Objava temelji na podlagi lastne izkušnje, kako smo z otrokoma premagovali in se spopadali s stisko, ki je nastala kot posledica prometne nesreče. Otrokom velikokrat koristi že to, da lahko o stresni situaciji (spre)govorijo; ko sta otroka prvič pripovedovala o tem, kaj se nam je zgodilo, so se v njunih očeh nabirale solze, ko sta
Sonce, morje, plaža, razigrani otroci in starši, ki bi se radi sprostili, si odpočili in si napolnili baterije. Komaj čakate zadnje delovne dni, da spakirate in se odpravite ne dopust. Že po poti premišljujete, kako boste zadremali pod kakšnim borom ali palmo. Potem pa prispete in je realnost vse prej kot takšna: otroci so neučakani,
Družinske počitnice: ODDIH ali NOČNA MORA staršev? Read More »
Duševno zdravje v družini lahko predstavlja velik izziv. Kljub temu pa je izrednega pomena, saj lahko počutje in zdravje (bodisi dobro ali slabše) enega člana vpliva tudi na druge člane. In čeprav je duševno zdravje seveda skrb vseh članov družine, pa smo zanj (kadar gre za družino z otroki) v večji meri odgovorni starši. Kar
Kot pri vseh stvareh tudi tu ni enoznačnega odgovora; tudi partnerska rutina ima dobre in slabe plati. Kdaj je partnerska rutina dobra? Kadar partnerja v vsakdan vključita čas, ki ga preživita (samo) drug z drugim; kadar partnerja v vsakdan vključita mimobežne dotike drug do drugega ali ‘ckrljanje’; kadar v vsakdan vključita iskren pogovor o počutju
Kot staršu in kot svetovalki se mi zdi, da je ena izmed pomembnih stvari, ki jih je potrebno otroka naučiti, SPREJEMATI in SPOŠTOVATI drugačnost. Živimo v svetu mnogoterih razlik in tudi, če nekaterih razlik besedno ne izpostavljamo pred otrokom, otroci razlike med nami opazijo tudi sami! Ne opazijo pa samo telesnih razlik (barva kože, ‘oblika
Kako naučiti otroka, da bo sprejemal in spoštoval drugačnost? Read More »
(besedilo je iz članka, ki je bil objavljen na bhc.si) “Podporna skupina za bolnike, ki jo vodi terapevtka Tjaša Srnko Rauh, mag. zakonskih in družinskih študij, se na daljavo srečuje na dva tedna, zato lahko vključuje udeležence iz različnih delov države. ‘Udeležencem podporna skupina pomeni varen prostor za izražanje in povezovanje s posamezniki z enako
Podporne skupine – varen prostor zaupanja in razumevanja Read More »
Stres je temeljni biološki proces, ki vpliva na vse organizme in je definiran kot organski odziv na dražljaj oziroma spremembo. Poznamo akutne in kronične posledice stresa. Akutne se zgodijo ob enkratnem dogodku, ko oseba zaradi izpostavljenost stresu razvije specifične oblike spoprijemanja z njim. Kroničen stres pa pomeni, da je oseba dlje časa izpostavljena stresnim izkušnjam,
Za pojasnjevanje termina čustva obstaja veliko razlag. V glavnem pa lahko čustva delimo na enostavna: to so jeza, žalost, sram, strah, veselje in gnus, ter kompleksna, ki so ‘mešanica’ več čustev. Mednje sodijo: vznemirjenost, bes, presenečenost, krivda, ljubezen, navdušenje in tako naprej. Čustva se skozi odraščanje in razvoj vzpostavljajo postopoma. Edino prirojeno čustvo, s katerim se