O pristnosti oziroma avtentičnosti se zadnje čase veliko govori, vendar predvsem v okviru medosebnih odnosov (bodi pristen, bodi to kar si v odnosu z drugimi ipd.), kar je seveda prav; kadar smo pristni smo torej iskreni. Ampak ali ste vedeli, da gre pri pristnosti predvsem za to, da smo tudi iskreni sami s seboj, da smo zvesti sebi. Vse to pa je povezano s stikom s seboj in intuicijo (več o stiku s seboj si lahko preberete tukaj). Pri stiku s seboj smo namreč pozorni na naša čustva, telesne senzacije, si dovolimo slišati svoje misli, smo pozorni na to, kaj nam sporoča naša intuicija in si dovolimo tudi delovati v skladu s tem.
Podobno je pri pristnosti, kjer gre za to, da smo zvesti sami sebi, našemu lastnemu jazu, zvesti temu, kar je na nek način že v nas. Zvesti temu pa smo lahko le tako, da smo v stiku sami s seboj (da slišimo svoje misli, si dovolimo čutiti, smo pozorni na telesne senzacije ter intuicijo in delujemo v skladu s tem). Pristni smo takrat, kadar smo v stiku s sami seboj in kadar delujemo v skladu s tem.
Pristnost v medosebnih odnosih
Kadar govorimo o pristnosti v medosebnih odnosih, ne govorimo samo o tem, da smo iskreni do drugih, da smo v odnosih to, kar smo, AMPAK, da tudi v odnosu z drugimi ohranimo ta stik s seboj in ostanemo pristni do sebe oziroma zvesti sebi.
Pristnost v odnosu z drugimi se ne nanaša samo na to, da smo to, kar smo pred drugimi, in da smo pristni do drugih, ampak tudi, da v odnosu z drugimi ostajamo pristni tudi do sebe (zvesti sebi).
Obstaja več načinov, kako ohranimo svojo pristnost v odnosu z drugimi:
- da smo pozorni na občutke in senzacije v našem telesu ob določeni osebi in posledično postavimo mejo, kadar začutimo, da nam je ob nekom neprijetno;
- da znamo v odnosu reči “NE”, kadar (za)čutimo ta “ne” (namesto, da bi rekli “ja”, da ne užalimo osebe na drugi strani); s tem bomo sledili sebi in svojim občutkom in poskrbeli zase;
- da slišimo svoje potrebe in znamo poskrbeti zanje, jih dati na prvo mesto (le kadar najprej poskrbimo zase, lahko dobro poskrbimo tudi za druge);
- da si dovolimo čutiti določena čustva, ob določeni osebi (tudi, kadar niso najbolj prijetna) in jih ne prezremo ter ne obsojamo.
