Kot pri vseh stvareh tudi tu ni enoznačnega odgovora; tudi partnerska rutina ima dobre in slabe plati.
Kdaj je partnerska rutina dobra?
- Kadar partnerja v vsakdan vključita čas, ki ga preživita (samo) drug z drugim;
- kadar partnerja v vsakdan vključita mimobežne dotike drug do drugega ali ‘ckrljanje’;
- kadar v vsakdan vključita iskren pogovor o počutju in doživljanju enega in drugega ter si s tem izkažeta tudi zanimanje.
Kdaj partnerska rutina ni dobra?
- Kadar sta partnerja tako močno vpeta v rutino, da v vsakdanu ni več prostora za spontanost, igrivost;
- kadar tudi ‘dobra’ partnerska rutina postane ponavljajoča ‘stalnica’, neke nove rutine pa ni;
- kadar sta partnerja hkrati tudi starša in opravljata le še to vlogo, na partnerski odnos pa pozabita ali ga ‘zanemarita’;
Nasveti za ohranjanje živosti partnerskega odnosa:
- Prejemanje in dajanje občutkov pripadnosti, sprejetosti, povezanosti, varnosti;
- ohranjanje intimnosti (ohranjanje/vključevanje samorazkrivanja in ranljivosti ter tudi telesne intimnosti);
- jasna in iskrena komunikacija tudi o ‘občutljivih’ temah;
- strast (strast do partnerja lahko ohranjamo z drobnimi (ali večjimi)) vznemirljivimi skupnimi trenutku/dogodki;
- partnerski odnos naj bo na prvem mestu (kljub temu, da sta tudi starša, sta v prvi vrsti še vedno partnerja);
- v kolikor preveč zapadeta v rutino in ne najdeta skupne rešitve, poiščita strokovno pomoč.
