Lučka svetovanje

Lučka svetovanje logo

Svetovanje za družine, posameznike in pare ter izobraževanje

Zaskrbljenost ali strahovi pri otrocih (smrt ali bolezen bližnjih)

Skozi razvoj v otroštvu prihaja tudi do sprememb v intenzivnosti, številu ter vsebini strahov, ti namreč skozi razvoj lahko postanejo številčnejši in pa tudi bolj intenzivni. S starostjo se namreč otrokovo okolje širi, otrok posledično prihaja v stik z vse več dražljaji, ki lahko v njem sprožijo strah. Ta je lahko povezan tudi z resničnimi izkušnjami, dražljaji ali neprijetnimi dogodki, ali pa so lahko strahovi posledica posnemanja vedenja oseb v otrokovi bližini, v risankah ali v zgodbah. Nekateri strahovi pa lahko skozi razvoj tudi izginejo ali se s pozitivnimi izkušnjami izbrišejo, saj otrok spozna pravi pomen predmetov ali pojavov, ki se jih boji. Strah se lahko pojavi tudi, kadar ima otrok bujno domišljijo in še ne zna ločiti realnosti od domišljije, saj imajo otroci omejene izkušnje in razumevanje dogajanja okoli sebe.

Obdobje najbolj intenzivnega strahu je obdobje srednjega otroštva, ki traja nekje med šestim in enajstim letom. Zaskrbljenost se nanaša na možne negativne ali ogrožajoče posledice. Pomaga lahko pri učinkoviti pripravi na soočanje s problemi. Vendar pa je lahko tudi nerealna in vsebuje nerazumne grožnje, ki jih otrok ne more uspešno razrešiti. Otroci so najpogosteje zaskrbljeni zaradi svoje družine, kadar gre za zdravje družinskih članov ali kadar jim zaskrbljenost povzročajo opozorila staršev, in zaradi vrstniških odnosov, kadar recimo iz pogovorov z vrstniki izvedo za kakšne realne ali nerealne stvari.

V vsakem primeru, pa naj gre za realen ali ‘domišljijski’ strah, je zelo pomembna rahločutnost. Pomembno je, da starši sprejmemo obe možnosti; lahko, da gre res samo za obdobje, lahko pa da gre za resnične skrbi in strahove, ki otroka spremljajo dlje časa.

 

DOJEMANJE SMRTI PRI OTROCIH

Otroci glede na različno starost različno dojemajo pojem smrti:

  • Otroci do 5. leta smrt dojemajo kot potovanje ali spanje (posledično pričakujejo vrnitev umrlega). Smrti sicer še ne razumejo, vendar pa nanjo kljub temu reagirajo.
  • Pri otrocih med 6. in 9. letom se v zvezi s smrtjo pojavijo strahovi in tudi krivda (mišljenje v smislu, nekdo je umrl, ker nisem bil priden …).
  • Otroci med 9. in 13. letom se že zavedajo svojih strahov, povezanih s smrtjo.
  • Pri mladostnikih pa se lahko pojavi zanikanje čustev, povezanih s smrtjo in odklonilno vedenje.

Kadar otrok izraža skrb ali strah, povezan s smrtjo ali nezgodo, ki se mu lahko pripeti, je pomembno, da starš ne zanika otrokovega strahu (v smislu, nima te kaj biti strah, nič se ne bo zgodilo, ali kot velikokrat slišimo: ‘strah je od zunaj votel, od znotraj pa ga ni’), ampak naj potrdi otrokova čustva (‘vidim, da te skrbi, da te je strah, se želiš pogovoriti?’).

Otroku na ta način damo vedeti, da ga razumemo, hkrati mu lahko razložimo tudi, da včasih tudi nas skrbi ampak, da je to (žal) del procesa življenja. Otroku to seveda razložimo na njemu primeren način. V kolikor je tudi nam ob tej temi težko, ne prikrivajmo svojih čustev in informacij, bodimo iskreni, saj bo otrok to začutil.

Kadar se z otrokom pogovarjamo o smrti, ni priporočeno, da rečemo, da je nekdo ‘zaspal’, saj lahko to pri otrocih še poveča stisko, pojavi pa se lahko tudi dodaten strah pred spanjem. Prav tako pojasnimo, da je lahko za smrt več različnih razlogov in ne samo bolezen, saj lahko tudi v tem primeru otrok doživi stisko in ob vsaki bolezni pomisli na smrt. Otroku lahko pomagamo tudi na ta način, da mu razložimo, na kak način se mi soočamo in spoprijemamo z občutki, ki se pojavljajo ob nezgodah, boleznih in ob smrti bližnjega ali razmišljanju o teh temah.

 

TEHNIKE REGULIRANJA STRAHU IN ZASKRBLJENOSTI PRI OTROKU

Ker so si otroci različni, je potrebno za vsakega najti tehniko, ki mu ustreza, ali pa jo malenkost prilagoditi.

  • Že sam pogovor z otrokom o njegovih strahovih/skrbeh (ali boleznih in smrti) je lahko zanj razbremenilen.
  • Branje knjig na tematiko strahu (ali čustev nasploh) ali bolezni/smrti lahko pripomore k razumevanju čustev ali procesa smrti in s tem k regulaciji čutenj.
  • Izražanje in reguliranje strahu skozi igro, npr. z lutkami, saj bo otrok preko igrače/lutke morebiti lažje izrazil in posledično zreguliral strah.
  • Vizualizacijske tehnike; npr. otrok si predstavlja, da ima pri sebi čaroben predmet, ki ‘odganja’ strah, njemu pa vliva pogum ali ga ščiti pred strahom.
  • Sprostitvene tehnike, kot so dihalne vaje ali vaje za povečanje čuječnosti.

 

RAZLAGA O SMRTI

Naj z vami delim, kako se o smrti sama pogovarjam s svojimi otroki. Naj poudarim, da je to moja razlaga/moje prepričanje, ki je neodvisno od katerekoli veroizpovedi in za katero se tudi zavedam, da ni edina pravilna. Zato vas vabim, da lahko z menoj podelite (lahko v kontaktni obrazec ali tudi anonimno na info@lucka-svetovanje.si) vaše izkušnje oziroma na kak način pogovor z otrokom o smrti speljete vi.

Pri nas so se pogovori in zanimanje o tem s strani otrok začeli ob izgubi bližnje osebe, ko sta bila stara 2 leti in pol oz. 4 leta in pol. Povedala sem jima, da je to naravni del procesa življenja, vzroki za to, da oseba umre, pa so lahko različni. Seveda so se pojavila razna podvprašanja in zato sem ustvarila razlago, ki je bila starosti in razvoju primerna.

Povedala sem, da smo ljudje sestavljeni iz telesa in duše. Ko umremo, telo umre. Telo pokopljemo na pokopališču (tukaj so seveda sledila podvprašanja kako; zato sem razložila, da obstaja tako pokop ‘celotnega telesa’ kot tudi pokop pepela, kadar gre za sežig), kjer ga, v znak ohranjanja spomina na določeno osebo, tudi ‘obiskujemo’, prinašamo cvetje in sveče.

Da duša pa je tista, ki kljub umrlemu telesu lahko živi naprej in nas tudi spremlja oziroma je zaradi tega lahko na nek način tudi ves čas ob nas. Otrok na ta način dobi občutek, da ob smrti le ni vsega konec in se na ta način s tem tudi lažje spoprijema.

Notranja moč

Kako okrepimo notranjo moč?

Notranja moč je (individualni) notranji občutek kompetentnosti, suverenosti, trdnosti, neomajnosti in nenazadnje tudi samozavesti. Notranje močna oseba zna tudi pravilno postaviti mejo v medosebnih odnosih. Notranja moč pa je lahko

Več »
spomladansko čiščenje

Spomladansko čiščenje

Pomlad se počasi prebuja … … in čas je za SPOMLADANSKO ČIŠČENJE! Ampak seveda ne kakršnokoli čiščenje 🙂 Govorili bomo o ‘čiščenju’ naših MISLI in prepričanj, naših ODNOSOV, VZORCEV in

Več »
odkrij žensko v sebi

Mesečna srečanja ODKRIJ ŽENSKO V SEBI

Si mama, žena, partnerka, sodelavka, hči, gospodinja, podjetnica … vpeta v vsakodnevne obveznosti in iščeš odklop od vsega stresa, pritiskov in pričakovanj. Si želiš preživeti čas v družbi žensk, kjer

Več »

“Gnojilo” za osebno rast

Naša bolečina, stiska ali neprijetna izkušnja je lahko tudi »gnojilo« oziroma priložnost za našo rast. Je priložnost, da se nekaj naučimo; bodisi o sebi ali o drugih. Takšna situacija nas

Več »
Scroll to Top