Kaj pa pravzaprav sploh je ljubezen? In ali je ljubezen to, kar v odnosu prevlada? Ali je ljubezen dovolj?
Ljubezen je pravzaprav kompleksno čustvo, ki se v nas sproži v procesu čustvenega navezovanja na določeno osebo. Če gre za čustveno navezovanje v partnerskem odnosu, je seveda ljubezen tista, ki sledi zaljubljenosti (več o zaljubljenosti si lahko preberete tukaj). Lahko pa gre seveda tudi za čustveno navezovanje otroka na starša in obratno.
Kadar govorimo o partnerskem ali zakonskem odnosu, je seveda za trden in obstoječ odnos potrebno veliko več, kot samo ljubezen oziroma čustvena navezanost. Potrebna je tudi intimnost (več o intimnosti v partnerskem odnosu si lahko preberete tukaj), spoštovanje, iskrenost, pristnost, zaupanje, podpora in hkrati tudi individualnost (kljub temu, da je oseba v zvezi, je sočasno še vedno individualna oseba).
Velikokrat rečemo, da fazi zaljubljenosti sledi “delo” za odnos, faza, ko snamemo maske, faza, kjer se začne graditi intimnost v odnosu. In res je tako; v fazi zaljubljenosti smo v stanju preplavljenosti čustev, razum pa je v bolj fazi spanja. Ko se zaljubljenost nekoliko umiri, pa se začne “delo za odnos”; ne samo s čustvi ampak tudi z razumom. Pogosto se takrat v zvezi že dovolj sprostimo, da si dovolimo sneti maske in pokazati ranljivost, da začnemo graditi zaupanje v drugo osebo in tudi vase v tem odnosu, da izkazujemo spoštovanje in podporo. In zato lahko rečemo, da je ljubezen del odnosa, je pa za (trden) odnos potrebno še veliko več.
Kaj pa, ko smo v zvezi dlje časa in zapademo v rutino? Je rutina za sam odnos dobra ali ne? Več o tem najdete tukaj.
